“Otroci postanejo tisto, kar vidijo. Pokažimo jim ljubezen, razumevanje in empatijo.”
“Otroci postanejo tisto, kar vidijo. Pokažimo jim ljubezen, razumevanje in empatijo.”
“Otroci postanejo tisto, kar vidijo. Pokažimo jim ljubezen, razumevanje in empatijo.”
“Otroci postanejo tisto, kar vidijo. Pokažimo jim ljubezen, razumevanje in empatijo.”
“Otroci postanejo tisto, kar vidijo. Pokažimo jim ljubezen, razumevanje in empatijo.”
“Otroci postanejo tisto, kar vidijo. Pokažimo jim ljubezen, razumevanje in empatijo.”
“Otroci postanejo tisto, kar vidijo. Pokažimo jim ljubezen, razumevanje in empatijo.”
“Otroci postanejo tisto, kar vidijo. Pokažimo jim ljubezen, razumevanje in empatijo.”
“Otroci postanejo tisto, kar vidijo. Pokažimo jim ljubezen, razumevanje in empatijo.”
“Otroci postanejo tisto, kar vidijo. Pokažimo jim ljubezen, razumevanje in empatijo.”
“Otroci postanejo tisto, kar vidijo. Pokažimo jim ljubezen, razumevanje in empatijo.”
“Otroci postanejo tisto, kar vidijo. Pokažimo jim ljubezen, razumevanje in empatijo.”
“Otroci postanejo tisto, kar vidijo. Pokažimo jim ljubezen, razumevanje in empatijo.”
Pri nas v Nevljah smo se cel teden pripravljali na petek, ko smo imeli prav poseben zajtrk - Slovenski tradicionalni. In kaj to pomeni? Da smo smo ta dan vsi pili mleko in jedli maslo in med, ki ga pridelajo pridne čebele. Vse domače in pridelano na kmetiji. Že prej smo obiskali čebelnjak, k nam na obisk pa je prišel tudi "čebelar" in nam razložil, kako pomembno delo opravljajo čebele. Ampak ne tako kot trot Juš v pesmi o Čebeli Zini, ki svoj košek s cvetnim prahom trosi vsepovsod. One pridno svoj cvetni prah odnesejo v čebelnjak in nato mi na mizo dobimo sladki med.