Junij v vrtcu je kot pisan vrtiljak – poln igre, pesmic, objemov in sončnih nasmehov.
Junij v vrtcu je kot pisan vrtiljak – poln igre, pesmic, objemov in sončnih nasmehov.
Junij v vrtcu je kot pisan vrtiljak – poln igre, pesmic, objemov in sončnih nasmehov.
Junij v vrtcu je kot pisan vrtiljak – poln igre, pesmic, objemov in sončnih nasmehov.
Junij v vrtcu je kot pisan vrtiljak – poln igre, pesmic, objemov in sončnih nasmehov.
Junij v vrtcu je kot pisan vrtiljak – poln igre, pesmic, objemov in sončnih nasmehov.
Junij v vrtcu je kot pisan vrtiljak – poln igre, pesmic, objemov in sončnih nasmehov.
Junij v vrtcu je kot pisan vrtiljak – poln igre, pesmic, objemov in sončnih nasmehov.
Junij v vrtcu je kot pisan vrtiljak – poln igre, pesmic, objemov in sončnih nasmehov.
Junij v vrtcu je kot pisan vrtiljak – poln igre, pesmic, objemov in sončnih nasmehov.
Junij v vrtcu je kot pisan vrtiljak – poln igre, pesmic, objemov in sončnih nasmehov.
Junij v vrtcu je kot pisan vrtiljak – poln igre, pesmic, objemov in sončnih nasmehov.
Junij v vrtcu je kot pisan vrtiljak – poln igre, pesmic, objemov in sončnih nasmehov.
"Na osnovi raziskav se danes ugotavlja porast motenj pozornosti in hiperaktivnosti, govorno-jezikovnih motenj ter čustvenih in vedenjskih težav. Strokovna javnost vse pogosteje opozarja na pomembnost zavedanja, da so gibanje, igra z vrstniki in preživljanje prostega časa v naravi izredno pomembni dejavniki, ki vplivajo na zdravje, boljšo prilagodljivost, lažje spopadanje s stresom, boljšo koncentracijo, vedenje in posledično boljši uspeh v šoli (Jakovljević, Urbanija, 2019)."
Igra in nestrukturiran prosti čas sta za otroka osnovni dejavnosti, ki pomembno vplivata na telesni, socialni, čustveni in spoznavni razvoj – sta njihova potreba in pravica. Prav med prosto igro namreč prihaja do kompleksne aktivacije več področij v možganih. Otroci, ki so gibalno spretni in dobro obvladajo različne gibalne veščine, so zmožni hitro in dobro usvajati nove, včasih zelo specifične veščine, ki jim olajšajo tudi kognitivni razvoj. Pa se zavedamo kaj to pomeni? Hitenje, ki smo mu priča v sedanjem času, spremembe v sestavi družine, pozornost in čas, ki ju posvečamo akademskim in obogatitvenim dejavnostim, jemljejo čas, ki so ga otroci v preteklosti namenjali igri (Bregant, 2015).
Naša prva in najpomembnejša naloga je ta, da otrokom v prvih letih privzgojimo veselje do raziskovanja, jim omogočimo neskončne možnosti učenja, podarimo zavedanje, da je ravno znanje tisti zaklad, ki nam ga ne more nihče vzeti. Naučimo jih učiti se. V najširšem pomenu besede. Izreden pomen pri tem ima prosta igra v naravnem okolju, saj je za to potrebno usklajeno delovanje možganov, živcev in mišic. Gibalni razvoj je rezultat zorenja živčnega sistema, mišic, kosti, razvoja telesnih predispozicij in učenja sočasnega koordiniranja različnih mišičnih skupin. Otrok mora nenehno skakati, hoditi, prijemati, plezati, metati, se kotaliti, vrteti ipd, pri čemer z razvojem možganskih centrov prihaja do nadzora gibanja in do koordinacije različnih mišičnih struktur, hkrati pa se stimulirajo možganske aktivnosti in razvoj sinaps. Sinapse se vzpostavljajo med igro in gibanjem. Čim več se otrok v tem obdobju giba, tem večje število sinaptičnih povezav bo razvil, kar bo vplivalo na razvoj njegovih kognitivnih sposobnosti kasneje.
Novejše nevroznanstvene raziskave kažejo, da je 50% inteligence dedne, preostalo je odvisno od vpliva okolja. V možganih imamo živčne celice (nevrone), vsaka možganska celica ima 10.000 povezav (sinaps) z drugimi možganskimi celicami (Rajović, 2016). Nevroni so najprej nerazvejani, s starostjo se število povezav povečuje, nekatere odmrejo, vzpostavljajo se nove.
Možgani se stalno spreminjajo. Z uporabo jih krepimo, z neuporabo jih oslabimo. Sinapse – povezave se lahko odebelijo, stanjšajo ali propadejo. To imenujeno »plastičnost možganov«. (Bregant, 2016). Peter Hannona je izvedel raziskavo, v kateri je potrdil, da je ključno obdobje intelektualnega razvoja zgodnje otroštvo, od 2. do 5. leta starosti. V predšolskem obdobju se razvije več kot 70 odstotkov sinaps. Čoh (2019) navaja, da so intelektualne sposobnosti posameznika odvisne od števila živčnih celic in sinaps. Slednje se najintenzivneje tvorijo do petega leta (50 %), do sedmega leta (70 %) in do dvanajstega leta starosti (95 %).
Vsakokrat, ko otrok izvede novo dejavnost, se v možganih vzpostavljajo nove povezave (Rajović, 2016). Ko otrok začne zaznavati okolico, se začnejo vzpostavljati povezave med živčnimi celicami. Otrokovi možgani so kot zelo vpojna »goba«, ki sprejema različne dražljaje iz okolice. Ko ponavlja že naučeno gibanje, se utrjujejo stare, že vzpostavljene možganske povezave, zato je otrokom treba omogočiti čim več različnih gibalnih dejavnosti, kot so plazenje, plezanje, valjanje, hoja, tek, poskakovanje, lovljenje ravnotežja, vrtenje. Otroci se učijo z igro. Takrat se v možganih vzpostavljajo številne asociativne povezave, informacije se urejajo, utrjujejo in umeščajo v pravilne dele spomina (Čoh, 2019).V bolj stimulativnem okolju kot otrok živi, več sinaptičnih povezav bo ustvaril. V prvih letih življenja se razvijejo osnove mišljenja, jezika, vida, sluha, okusa in telesnih spretnosti. Otrok z gibalnimi spretnostmi, kot sta plazenje in lazenje, sprejema mnoge vidne, slušne, tipalne in gibalne dražljaje iz okolice. Človek se res uči vse življenje, vendar se v zgodnjem otroštvu oblikujejo temelji za vse nadaljnje življenjsko učenje.
Viri:
Naš vrtec načrtno in sistematično ugotavlja in zagotavlja kakovost s samoevalvacijo, pri čemer upošteva temeljna načela in cilje vzgoje in izobraževanja v Republiki Sloveniji (1), zakonodajna izhodišča, ki opredeljujejo cilje vzgoje in izobraževanja (2) in Nacionalni okvir za ugotavljanje in zagotavljanje kakovosti (Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport Republike Slovenije). Slednji določa nadaljnje usmeritve na podlagi trendov, ki jih na vsaka tri leta pripravi OECD (Organisation for Economic Co-operation and Development) (3), v katerem predstavi pregled aktualnih trendov ter ključnih elementov ekonomskega, socialnega, demografskega in tehnološkega področja in na podlagi katerega svojo strategijo razvoja pripravi tudi Slovenija. V njem se sooča z izzivi omenjenih področij, ki vplivajo na prihodnost izobraževanja, pri tem pa vzpodbuja razmišljanje, strateško načrtovanje in odzivanje na aktualne politike v širšem družbenem okolju.
Zagotavljanje kakovostne izobrazbe je eden izmed ciljev sistema vzgoje in izobraževanja v Sloveniji, ki jih določa Zakon o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja. Čeprav se v zadnjih letih vedno več govori o kakovostnem izvajanju programov, pa si le-to posamezniki in institucije še vedno lahko interpretiramo različno. Znanja organizatorjev programov so v osnovi zelo različna, vendar prav oni postavljajo temelje kvalitetnemu delu izobraževalne institucije. Nekateri se pri tem opirajo na nova dognanja stroke, drugi dajejo poudarek na kvalitetno izvedbo že utrjenih vsebin, uporabo sodobne tehnologije, predstavitev dela zunanjemu okolju, pri vsem tem pa se pogosto pozabi na to, da je sicer prav, da se tekom procesa sledi tudi drugim ciljem, vendar bi moralo biti v ospredju vedno vedenje, da se mora izobraževalni sistem odzivati na potrebe uporabnika.
Strokovni delavci v javnih in zasebnih vrtcih s koncesijo se pri delu ravnamo po Kurikulumu za vrtce, temeljnem programskem dokumentu, sprejetem leta 1999, v katerem je predšolska vzgoja utemeljena kot del vzgojno–izobraževalnega sistema.
Cilji predšolske vzgoje v vrtcu so:
Viri:
V šolskem letu 2024/2025 bomo uresničevali naslednjih globalne in posledično operativne cilje na nivoju celotnega vrtca:
NAGRAJENA IN PREPOZNANA KAKOVOST VRTCA ANTONA MEDVEDA PO INOVATIVNIH PRISTOPIH IN ZAGOTAVLJANJU TRAJNOSTI LE - TEH
Vrtcu Antona Medveda Kamnik je podeljena Evropska nagrada EITA za inovativno poučevanje.
7.12.2022 smo se udeležili slavnostne podelitve v Cankarjevem domu, kjer je organizacija Cmepius v sodelovanju z Ministrstvom za izobraževanje, znanost in šport podelila nacionalna priznanja za najbolj izstopajoče mednarodne projekte v programih Erasmus+ in eTwinning ter evropske nagrade za inovativno poučevanje za leto 2022. Med nagrajenci je tudi Vrtec Antona Medveda Kamnik, ki je prvi predšolski zavod v Sloveniji, ki je prejel prestižno evropsko nagrado EITA.
V Vrtcu Antona Medveda Kamnik se zavedamo, da je nagrada proces dolgoletnega, inovativno – načrtovanega dela, katerega povod so otroci v smislu zagotavljanja optimalnega, zdravega razvoja, glede na izzive današnjega časa. V našem vrtcu skozi vsakdanjik trajnostno zagotavljamo izvajanja dejavnosti v naravnem učnem okolju, kjer so otroci gibalno in miselno aktivni. In ravno zagotavljanje trajnosti, katera je del našega načina življenja v vrtcu, je bila s strani evropskih strokovnjakov prepoznana in nagrajena z odličnostjo. Trajnost v pomenu spodbujanja gibanja, proste igre v naravnih učnih okoljih in priložnosti za optimalni razvoj vseh otrok, še posebej otrok s posebnostmi v razvoju. Pridobljena nagrada nas spodbuja, da bomo pri našem delu še naprej kakovostni, inovativni in bomo še naprej strmeli k zagotavljanju trajnosti.
Evropsko nagrado za inovativno poučevanje Evropska komisija podeljuje od lani, in sicer zaključenim projektom v okviru programa Erasmus+, izbor katerih vsakokrat opravijo nacionalne agencije Erasmus+. Vsako leto je določena tudi posebna tematika, v okviru katere so izbrani nagrajeni projekti, in za leto 2022 so to kreativnost v učnih okoljih, trajnostni razvoj in vključevanje. Predstavniki nagrajenih institucij so letos oktobra odpotovali v Bruselj, kjer so se zbrali na slavnostni podelitvi nagrad, čas pa so izkoristili tudi za druženje in izmenjavo odličnih pedagoških praks. Naš vrtec je zastopala svetovalna delavka Janja Hudej, ki je bila poleg vodstva tudi koordinatorka projekta. Evropska nagrada za inovativno poučevanje pomeni pomembno potrditev vsem sodelujočim v nagrajenih projektih, saj so s svojim delom izjemno prispevali k ustvarjanju sodobnih – kreativnih, vključujočih in trajnostnih – učnih okolij. Nagrada je tudi priznanje za odlične pedagoške prakse, ki se kažejo v okviru projektov Erasmus+ in ki se odražajo tudi v rednem pedagoškem delu na vseh ravneh izobraževanja v slovenskem izobraževalnem prostoru.
Obrazložitev nagrade s strani evropske strokovne komisije za podelitev nagrade:
Vrtec Antona Medveda Kamnik - With open arms
V Vrtcu Antona Medveda Kamnik dajejo velik poudarek dejavnostim v naravnem učnem okolju in že več kot desetletje aktivno prenašajo dejavnosti iz igralnice v naravno učno okolje – gozd. V nagrajenem projektu so želeli svoje znanje na tem področju še poglobiti ter primerjati in izmenjati izkušnje s področja gozdne pedagogike in drugih alternativnih pedagoških metod, ki jih bodo lahko uporabljali pri svojem delu. Pri tem so se posebej osredotočili na otroke iz skupin z manj priložnostmi, kot so priseljeni otroci in otroci iz socialno šibkejših okolij, ter prakse, ki bi lahko tem otrokom olajšale vključevanje v vrtec. Projekt je bil močno podprt s strani vodstva organizacije, vzgojitelji pa so znanje, pridobljeno na mobilnosti v tujini, delili s celotnim kolektivom in tudi okoliškimi vrtci. S projektom so vsi zaposleni okrepili svoje strokovne kompetence, predvsem za delo z otroki iz skupin z manj priložnostmi, in usvojili nove metode, ki jih lahko vsakodnevno uporabljajo v kreativnem zunanjem učnem okolju. S promocijo svojega odličnega projekta pa so širili tudi motivacijo in navdušenje za sodelovanje v programu Erasmus+ med svojimi kolegi in širše.
1. Opolnomočiti posameznika za uresničevanje nove vizije Vrtca Antona Medveda Kamnik, na temeljih tradicije za trajnostni razvoj.
Vzpostaviti učinkovit način povezovanja med zaposlenimi.
Duševno zdravje na delovnem mestu VIZ.
2. Uvajanje sprememb izvedbe kurikula
Spodbujanje aktivnega učenja otrok v sozvočju z gibanjem in prosto igro zunaj.
Ozaveščanje pasti življenskega sloga, ki nas sili v mirovanje.
Izvajanje kurikula na način, ki spodbuja otroke h gibalnim aktivnostim tekom dneva v 80%, z namenom zmanjševanje časa, ko je otrok primoran biti v mirovanju - statičnih položajih.
3. Spodbujanje aktivnega učenja otrok v sozvočju s kulturno-likovno ustvarjalnostjo.
Celoletni projekt na nivoju vrtca-enot.
4. Sistematični pristop k načrtovanju in evalviranju vzgojnega dela.
Osmisliti spremljanje in evalviranje vzgojnega dela.
5. Opolnomočenje strokovnih delavcev za delo z otroki s posebnostmi v razvoju.
Duševno zdravje predšolskih otrok.
Krepitev izmenjav dobre prakse s pomočjo podporne skupine.
Delo z otroki iz drugih jezikovnih okolij.