V šolskem letu 2020/2021 smo se odločili nadaljevati uresničevanje naslednjih globalnih in posledično operativnih ciljev na nivoju celotnega vrtca:
Projekt: »Sodoben otrok in igra«
Tema: »Igrajmo se z Vidom in Sofijo«
Namen projekta: »Rad(o)živ otrok = temelj uspešne družbe 21. stoletja«
Kot odziv na rezultate raziskav, ki se nanašajo na potrebe otroka današnjega časa, bomo našim otrokom omogočili vsakodnevno spontano igro v načrtovano stimulativnem učnem okolju. Sodoben način življenja se zrcali tudi v otroški igri. V našem vrtcu bomo spodbujali gibanje, druženjem s sovrstniki, kreativno razmišljanje in stimulativno učenje.
Učenje procesa uvajanja izboljšav in samoevalvacije, je ključnega pomena za učenje sistematičnega načrtovanja in vodenja procesa uvajanja izboljšav, s katerim se naš vrtec odziva na aktualne potrebe naših otrok. Tekom programa se osredotočamo na ugotavljanje potreb, načrtovanje izboljav, preverjanje svojega dela, napredek ter znova ponoviti celoten proces, saj se le tako naše delo lahko ves čas nadgrajuje.
"Na osnovi raziskav se danes ugotavlja porast motenj pozornosti in hiperaktivnosti, govorno-jezikovnih motenj ter čustvenih in vedenjskih težav. Strokovna javnost vse pogosteje opozarja na pomembnost zavedanja, da so gibanje, igra z vrstniki in preživljanje prostega časa v naravi izredno pomembni dejavniki, ki vplivajo na zdravje, boljšo prilagodljivost, lažje spopadanje s stresom, boljšo koncentracijo, vedenje in posledično boljši uspeh v šoli (Jakovljević, Urbanija, 2019)."
Igra in nestrukturiran prosti čas sta za otroka osnovni dejavnosti, ki pomembno vplivata na telesni, socialni, čustveni in spoznavni razvoj – sta njihova potreba in pravica. Prav med prosto igro namreč prihaja do kompleksne aktivacije več področij v možganih. Otroci, ki so gibalno spretni in dobro obvladajo različne gibalne veščine, so zmožni hitro in dobro usvajati nove, včasih zelo specifične veščine, ki jim olajšajo tudi kognitivni razvoj. Pa se zavedamo kaj to pomeni? Hitenje, ki smo mu priča v sedanjem času, spremembe v sestavi družine, pozornost in čas, ki ju posvečamo akademskim in obogatitvenim dejavnostim, jemljejo čas, ki so ga otroci v preteklosti namenjali igri (Bregant, 2015).
Naša prva in najpomembnejša naloga je ta, da otrokom v prvih letih privzgojimo veselje do raziskovanja, jim omogočimo neskončne možnosti učenja, podarimo zavedanje, da je ravno znanje tisti zaklad, ki nam ga ne more nihče vzeti. Naučimo jih učiti se. V najširšem pomenu besede. Izreden pomen pri tem ima prosta igra v naravnem okolju, saj je za to potrebno usklajeno delovanje možganov, živcev in mišic. Gibalni razvoj je rezultat zorenja živčnega sistema, mišic, kosti, razvoja telesnih predispozicij in učenja sočasnega koordiniranja različnih mišičnih skupin. Otrok mora nenehno skakati, hoditi, prijemati, plezati, metati, se kotaliti, vrteti ipd, pri čemer z razvojem možganskih centrov prihaja do nadzora gibanja in do koordinacije različnih mišičnih struktur, hkrati pa se stimulirajo možganske aktivnosti in razvoj sinaps. Sinapse se vzpostavljajo med igro in gibanjem. Čim več se otrok v tem obdobju giba, tem večje število sinaptičnih povezav bo razvil, kar bo vplivalo na razvoj njegovih kognitivnih sposobnosti kasneje.
Novejše nevroznanstvene raziskave kažejo, da je 50% inteligence dedne, preostalo je odvisno od vpliva okolja. V možganih imamo živčne celice (nevrone), vsaka možganska celica ima 10.000 povezav (sinaps) z drugimi možganskimi celicami (Rajović, 2016). Nevroni so najprej nerazvejani, s starostjo se število povezav povečuje, nekatere odmrejo, vzpostavljajo se nove.
Možgani se stalno spreminjajo. Z uporabo jih krepimo, z neuporabo jih oslabimo. Sinapse – povezave se lahko odebelijo, stanjšajo ali propadejo. To imenujeno »plastičnost možganov«. (Bregant, 2016). Peter Hannona je izvedel raziskavo, v kateri je potrdil, da je ključno obdobje intelektualnega razvoja zgodnje otroštvo, od 2. do 5. leta starosti. V predšolskem obdobju se razvije več kot 70 odstotkov sinaps. Čoh (2019) navaja, da so intelektualne sposobnosti posameznika odvisne od števila živčnih celic in sinaps. Slednje se najintenzivneje tvorijo do petega leta (50 %), do sedmega leta (70 %) in do dvanajstega leta starosti (95 %).
Vsakokrat, ko otrok izvede novo dejavnost, se v možganih vzpostavljajo nove povezave (Rajović, 2016). Ko otrok začne zaznavati okolico, se začnejo vzpostavljati povezave med živčnimi celicami. Otrokovi možgani so kot zelo vpojna »goba«, ki sprejema različne dražljaje iz okolice. Ko ponavlja že naučeno gibanje, se utrjujejo stare, že vzpostavljene možganske povezave, zato je otrokom treba omogočiti čim več različnih gibalnih dejavnosti, kot so plazenje, plezanje, valjanje, hoja, tek, poskakovanje, lovljenje ravnotežja, vrtenje. Otroci se učijo z igro. Takrat se v možganih vzpostavljajo številne asociativne povezave, informacije se urejajo, utrjujejo in umeščajo v pravilne dele spomina (Čoh, 2019).V bolj stimulativnem okolju kot otrok živi, več sinaptičnih povezav bo ustvaril. V prvih letih življenja se razvijejo osnove mišljenja, jezika, vida, sluha, okusa in telesnih spretnosti. Otrok z gibalnimi spretnostmi, kot sta plazenje in lazenje, sprejema mnoge vidne, slušne, tipalne in gibalne dražljaje iz okolice. Človek se res uči vse življenje, vendar se v zgodnjem otroštvu oblikujejo temelji za vse nadaljnje življenjsko učenje.
Viri:
Naš vrtec načrtno in sistematično ugotavlja in zagotavlja kakovost s samoevalvacijo, pri čemer upošteva temeljna načela in cilje vzgoje in izobraževanja v Republiki Sloveniji (1), zakonodajna izhodišča, ki opredeljujejo cilje vzgoje in izobraževanja (2) in Nacionalni okvir za ugotavljanje in zagotavljanje kakovosti (Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport Republike Slovenije). Slednji določa nadaljnje usmeritve na podlagi trendov, ki jih na vsaka tri leta pripravi OECD (Organisation for Economic Co-operation and Development) (3), v katerem predstavi pregled aktualnih trendov ter ključnih elementov ekonomskega, socialnega, demografskega in tehnološkega področja in na podlagi katerega svojo strategijo razvoja pripravi tudi Slovenija. V njem se sooča z izzivi omenjenih področij, ki vplivajo na prihodnost izobraževanja, pri tem pa vzpodbuja razmišljanje, strateško načrtovanje in odzivanje na aktualne politike v širšem družbenem okolju.
Zagotavljanje kakovostne izobrazbe je eden izmed ciljev sistema vzgoje in izobraževanja v Sloveniji, ki jih določa Zakon o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja. Čeprav se v zadnjih letih vedno več govori o kakovostnem izvajanju programov, pa si le-to posamezniki in institucije še vedno lahko interpretiramo različno. Znanja organizatorjev programov so v osnovi zelo različna, vendar prav oni postavljajo temelje kvalitetnemu delu izobraževalne institucije. Nekateri se pri tem opirajo na nova dognanja stroke, drugi dajejo poudarek na kvalitetno izvedbo že utrjenih vsebin, uporabo sodobne tehnologije, predstavitev dela zunanjemu okolju, pri vsem tem pa se pogosto pozabi na to, da je sicer prav, da se tekom procesa sledi tudi drugim ciljem, vendar bi moralo biti v ospredju vedno vedenje, da se mora izobraževalni sistem odzivati na potrebe uporabnika.
Strokovni delavci v javnih in zasebnih vrtcih s koncesijo se pri delu ravnamo po Kurikulumu za vrtce, temeljnem programskem dokumentu, sprejetem leta 1999, v katerem je predšolska vzgoja utemeljena kot del vzgojno–izobraževalnega sistema.
Cilji predšolske vzgoje v vrtcu so:
Viri:
