Skrb za otrokovo zdravje se prične s kvalitetnim zdravim prehranjevanjem, ki je eden izmed dejavnikov zdravega načina življenja. S tem, da otroku ponudimo čim bolj raznoliko in zdravo hrano, mu nudimo možnost za skladen rast in razvoj, dobro psihofizično počutje ter ustrezno odpornost, ki dolgoročno vpliva na zmanjšanje tveganja za pojavljanje bolezni v kasnejšem življenju.

Otrok svoje prehranjevalne navade in pestrost pri izbiri hrane osvoji v zgodnji otroški dobi, ki jih prenaša naprej v kasnejše življenjsko obdobje.

Iz tega razloga so obroki v Vrtcu Antona Medveda Kamnik uravnoteženi, varni, zdravi in pestri, kar pomeni, da vključujejo različna živila, različne načine priprave in različne barve posameznih jedi. Otrok se v vrtcu navaja na nove okuse in jedi. Normalno je, da mu vsi doslej še neznani okusi in vonji niso takoj všeč. Pri takšni reakciji ne obupujmo, saj otrok pri spoznavanju hrane uporablja vsa čutila.

Prijeten vonj sadja si hitro zapomni. Sladek okus povezuje z varnostjo, zato sladkarije kmalu vzljubi. Nacionalne raziskave kažejo, da tako otroci kot tudi odrasli še vedno zaužijemo premalo zelenjave.  Odrasli težko verjamemo, da otroci v povprečju poskusijo zelenjavo 15 do 20-krat, preden jo sprejmejo. Opombe kot so: 'otroci niso jedli', 'ne marajo' in 'imajo radi' nam niso v pomoč pri sestavi zdravih jedilnikov. Naloga osebja in staršev je, da otroku na primeren in pozitiven način predstavi zdrav način prehranjevanja.

Pri dejavnostih priprave in izvajanja prehranjevanja v Vrtcu Antona Medveda Kamnik sledimo smernicam, standardom in normativom zdrave prehrane nacionalnega programa prehranske politike, ki se priporočajo za prehrano dojenčkov in majhnih otrok.

Upoštevamo Smernice zdravega prehranjevanja v vzgojno-izobraževalnih ustanovah (Ministrstvo za zdravje, 2005), katerih izhodišče so Referenčne vrednosti za vnos hranil Ministrstva za zdravje, Praktikum jedilnikov zdravega prehranjevanja v vzgojno-izobraževalnih ustanovah (Ministrstvo za zdravje, 2008) in Priročnik z merili kakovosti za živila v vzgojno-izobraževalnih ustanovah (Ministrstvo za zdravje, 2008) ter splošna sodobna načela in spoznanja stroke, ki veljajo za zdravo prehrano, ter posebnosti vrtčevskega okolja.

V Vrtcu Antona Medveda Kamnik na jedilnike uvrščamo tudi sadje in zelenjavo, mleko in mlečne izdelke, stročnice, kruh in pekovsko pecivo, ki so pridelani na ekološki način. Bio živila kupujemo samo pri certificiranih proizvajalcih in prodajalcih. Na jedilnike uvrščamo poleg ekološkega tudi kruh in pekovsko pecivo, ki ni izdelano iz ekoloških sestavin, vendar pa ne vsebuje  aditivov.

Ker se prehranjevalne navade oblikujejo z učenjem, še bolj pa z dobrim zgledom, posvečamo v vzgojno izobraževalnem procesu veliko pozornosti kulturi prehranjevanja, razvijanju osnovnih higienskih navad, samostojnosti in skrbi za zdravje. Ko otroci jedo, jih spodbujamo k oblikovanju prijetnega in umirjenega vzdušja, da jedo v urejenem okolju, ob lepo pogrnjenih mizicah, počasi, sede, da pravilno uporabljajo pribor in hrano dobro prežvečijo ter ob tem uporabljajo vljudnostne besede.

Za zdravo prehranjevanje je pomembno tudi spremljanje hrane »od njive do krožnika«, kar omogoča sistem HACCP, ki ga stalno nadgrajujemo in posodabljamo. V okviru HACCP programa spremljamo dobavitelje, kontroliramo kvaliteto pripravljene hrane in skrbimo za neprekinjeno hladno oziroma toplo verigo hrane. Pri tem nam pomagajo strokovnjaki iz Zavoda za zdravstveno varstvo Ljubljana, ki stalno kontrolirajo higieno, pripravo ter razdeljevanje hrane in redna inšpekcijska kontrola zdravstvenih inšpektorjev Zdravstvenega inšpektorata Ministrstva za zdravje RS.

Prehrana otrok v vrtcu je načrtovana tako, da:

1. zadošča 70-75% dnevnih energijskih in bioloških potreb otrok, od tega pretežno zajtrk z dopoldansko malico pokriva 20-30 %, kosilo 30-40% in pop. malica 10-15% energijskih potreb
2. količinski normativi za prehrano najmlajše skupine 1-3 let so 75% glede na otroke stare 4-6 let
3. je v vsakodnevnih jedilnikih v skladu s strokovno zdravstvenimi priporočili zastopan 50-55% delež ogljikovih hidratov, 20-30% maščob, 10-15 % beljakovin in dovolj vlaknin, vitaminov in mineralov
4. se držimo načela pestrost, hranilne uravnoteženosti in visoke kvalitete živil: priporočene kombinacije živil v obrokih dajejo prednost sadju in zelenjavi, kakovostnim ogljikohidratnim živilom (npr. polnovrednim žitom in žitnim izdelkom), kakovostnim beljakovinskim živilom (npr. mleku in mlečnim, ribam, pustim vrstam mesa ter stročnicam) ter kakovostnim maščobam (npr. sončničnem, olivnemu…)
5. enkrat tedensko pripravimo brezmesni obrok
6. poudarek dajemo vključevanju stročnic (grah, fižol, leča, čičerika) in žitaric (pira, prosena kaša, ajdova kaša, žitni polnovredni kosmiči) v prehrano – tudi kot biološko enakovredno nadomestilo za meso
7. v vsakodnevno prehrano vključujemo mleko in mlečne izdelke, ki zadostijo potrebam po kalciju
8. vsakodnevna prehrana vsaj pri enem obroku vsebuje sveže sadje in/ali zelenjavo, ki pomembno prispevata k vzdrževanju ustreznega hranilnega in energijskega ravnovesja
9. peciva vedno pripravljamo v domači kuhinji
10. omejujemo porabo belega sladkorja, soli in maščob
11. kot sestavni del obrokov ponudimo zdrave sokove, ki so brez dodanega sladkorja in s 100% sadnim deležem
12. otroke spodbujamo k pitju vode
13. omejujemo uživanje belega kruha in pekovskega peciva ter izdelke nadomeščamo z ajdovim, rženim, črnim, koruznim, ovsenim in polnozrnatim kruhom in pekovskim pecivom
14. pri pripravi obrokov ne uporabljamo nobenih umetnih dodatkov za izboljšanje okusa ampak samo naravne začimbe
15. pri pripravi jedi uporabljamo zdrave načine toplotne obdelave (dušenje, kuhanje, peka v parno konvekcijski peči namesto cvrtja)
16. se izogibamo prečiščenim živilom in industrijsko pripravljenim jedem
17. nabavljamo živila sproti in sveža
18. uporabljamo kvalitetne maščobe ( 100% sončnično  in olivno olje)
19. je popoldanska malica v taki obliki, da jo otroci v primeru, da je ne pojedo v vrtcu, lahko odnesejo domov
20. občasno uvajamo nove jedi
21. občasno vključujemo v jedilnik ekološko pridelana živila iz vseh skupin živil
22. občasno vključujemo v jedilnik živila brez aditiva
23. otroke navajamo na higieno rok pred jedjo, na uporabo pogrinjkov in celotnega pribora in na vljudnostne izraze
24. imamo vzpostavljen notranji nadzor nad živil in postopki priprave od nabave do zaužitja

Alergija na prehranske alergene postaja zadnje desetletje tudi pri nas pomembna zdravstvena težava ter diagnostični in terapevtski problem v medicinski praksi. V otroškem obdobju se pogosto razvijejo alergije na kravje mleko, jajca, redkeje na pšenično moko, žita, sojo, arašide, citruse, ribe, svinjsko meso. Najpogostejše težave, ki jih povzročajo alergeni se pokažejo na prizadetosti prebavil (afte, celiakija, gastroenteritis, kolitis), na koži (ekcem, urtikarije) in na dihalih (astma, alergijski nahod).

V Vrtcu Antona Medveda Kamnik upoštevamo specifične prilagoditve prehrane za posamezne otroke v primerih, ko gre za bolezni povezane z motnjami prebave in presnove. Za otroke, ki potrebujejo dietno prehrano, se vrtec prilagaja dieti, ki jo predpiše zdravnik specialist, kar pomeni, da morajo starši pridobiti potrdilo in usmeritve za dietno prehrano od zdravnika. Temelj zdravljenja je začasno ali trajno izogibanje hrani, ki povzroča alergijske oz. intolerančne težave; ukrep imenujemo izločitvena (eliminacijska) dieta.

Dietna obravnava poteka individualno, za vsakega otroka posebej.

Prehrana otroka mora biti premišljeno in skrbno načrtovana, še toliko bolj, če gre za otroka s prehransko alergijo. Prehrana mora otroku ne glede na vse zagotoviti nemoten telesni in duševni razvoj. Če je le mogoče, jedilnike načrtujemo tako, da se otrok počuti čim manj drugačnega od sovrstnikov in prikrajšanega za določene jedi.

V Vrtcu Antona Medveda Kamnik pripravljamo dietno prehrano za vse otroke, za katere starši prinesejo zdravniško potrdilo otrokovega pediatra z navedbo dietne prehrane ali priporočila (potrdila) Dietne posvetovalnice na Pediatrični kliniki KC.

Priporočamo, da starši prinesejo potrdilo vsaj kakšen dan pred vstopom otroka v vrtec, da se dieta lahko kvalitetno pripravi in nabavi določena posebna živila, odvisno od diete. Starši so dolžni vsako spremembo diete sproti javljati organizatorki prehrane.

Dolžnosti staršev:

• starši so dolžni opozoriti na prehranske posebnosti otroka z zdravniškim potrdilom otrokovega pediatra ali Dietne posvetovalnice na Pediatrični kliniki še pred vstopom otroka v vrtec
• za vsako novo šolsko leto prinesti novo zdravniško potrdilo
• pisno javljati spremembe v izvajanju diete
• tudi v primeru, da dieta ni več potrebna prinesti zdravniško potrdilo o prenehanju izvajanja diete.

Priporočila_za_medicinsko_inducirane_diete.pdf

Potrdilo_o_medicinsko_inducirani_dieti.pdf