Vsak otrok nosi v sebi seme čudeža. V vrtcu ga skupaj negujemo, da zraste v nekaj edinstvenega.
Vsak otrok nosi v sebi seme čudeža. V vrtcu ga skupaj negujemo, da zraste v nekaj edinstvenega.
Vsak otrok nosi v sebi seme čudeža. V vrtcu ga skupaj negujemo, da zraste v nekaj edinstvenega.
Vsak otrok nosi v sebi seme čudeža. V vrtcu ga skupaj negujemo, da zraste v nekaj edinstvenega.
Vsak otrok nosi v sebi seme čudeža. V vrtcu ga skupaj negujemo, da zraste v nekaj edinstvenega.
Vsak otrok nosi v sebi seme čudeža. V vrtcu ga skupaj negujemo, da zraste v nekaj edinstvenega.
Vsak otrok nosi v sebi seme čudeža. V vrtcu ga skupaj negujemo, da zraste v nekaj edinstvenega.
Vsak otrok nosi v sebi seme čudeža. V vrtcu ga skupaj negujemo, da zraste v nekaj edinstvenega.
Vsak otrok nosi v sebi seme čudeža. V vrtcu ga skupaj negujemo, da zraste v nekaj edinstvenega.
Vsak otrok nosi v sebi seme čudeža. V vrtcu ga skupaj negujemo, da zraste v nekaj edinstvenega.
Vsak otrok nosi v sebi seme čudeža. V vrtcu ga skupaj negujemo, da zraste v nekaj edinstvenega.
Vsak otrok nosi v sebi seme čudeža. V vrtcu ga skupaj negujemo, da zraste v nekaj edinstvenega.
Vsak otrok nosi v sebi seme čudeža. V vrtcu ga skupaj negujemo, da zraste v nekaj edinstvenega.
»Dobro jutro!« Dve preprosti besedi, ki lahko pomenita veliko. Z njimi nekomu sporočimo: Opazim te. Vesel sem, da si tukaj. Želim ti lep dan.
V Vrtcu Antona Medveda Kamnik, enota Sneguljčica smo letošnji Teden otroka namenili prav takšnim majhnim, a pomembnim dejanjem – pozdravom, prijaznosti, druženju, sodelovanju in širjenju dobre volje.
Skozi ves teden smo raziskovali, kako vse se lahko pozdravimo. Spoznali smo različne načine pozdravljanja, jih preizkušali, se ob njih zabavali ter ugotavljali, kako pomembno je, da človeka, ki ga srečamo, opazimo in mu namenimo prijazno besedo. Ob tem smo peli pesmi o pozdravljanju, se gibali, ustvarjali in seveda veliko smejali.
Posebno doživetje so bili kamni prijaznosti, ki smo jih izdelali in nato ponesli po Kamniku. Z njimi smo želeli nekomu polepšati dan in spomniti, da lahko prijaznost potuje iz rok v roke, od človeka do človeka. Majhna pozornost, nasmeh ali prijazna beseda so lahko prava mala iskrica, ki nekomu ogreje dan.
Tudi naše terase so v tem tednu postale prostor povezovanja med mlajšimi in starejšimi otroki. Iz dneva v dan so med skupinami potovale košare, polne drobnih presenečenj. V njih so se skrivale knjige, gibalne naloge, pisma presenečenja, vabila, likovni izdelki in še marsikaj. Otroci so z veseljem pripravljali pozornosti za druge in nestrpno pričakovali, kaj jih bo naslednji dan pričakalo v košari.
Poseben čar so imela tudi vabila na gledališke in lutkovne predstave. Otroci so se preizkusili v vlogi igralcev, lutkarjev in gledalcev. Pripravljali so predstave, nastopali, vabili druge skupine in skupaj ustvarjali prav posebne gledališke trenutke. Vsak nastop je bil priložnost za pogum, ustvarjalnost, sodelovanje in seveda tudi za kakšen velik aplavz.
Teden pa ne bi bil pravi Teden otroka, če ne bi bilo tudi rajanja, igre, glasbe in zabave. Skupaj smo ustvarjali, peli, plesali, se družili in iskali nove priložnosti, kako drug drugemu podariti nekaj lepega.
In to je le delček vsega, kar se je v tem tednu dogajalo po naših enotah. Vsaka skupina je po svoje iskala ideje, kako ustvariti prijetne trenutke, razveseliti druge, se povezovati in širiti prijaznost. Dogajalo se je še veliko več – toliko različnih dejavnosti, idej, srečanj, presenečenj, igre in ustvarjanja, da jih je nemogoče zajeti v en sam zapis. Zato naj bodo naštete dejavnosti le majhen vpogled v pisano dogajanje, ki je naš vrtec v tem tednu napolnilo z otroškim veseljem in dobro voljo.
Ob vsem tem smo ugotavljali, da prijaznost res ni nekaj velikega in zapletenega. Pogosto se začne čisto preprosto – z nasmehom, prijaznim pogledom, besedo »izvoli«, »hvala«, s pomočjo prijatelju ali pa z enim samim:
»Dober dan!«